Cries and Whispers, Bergman, 1972 - But a tissue of lies

10 months ago
56

Nihče ni pojmil.
Bilo je naravnost neumljivo. Osemnajst let je bila stara, tri mesece omožena, lepa, krasna, njen mož je bil bogataš in le malico v letih in debelušen, da se je jedva videlo. Skočila je v vodo. Kar tako nek dan, brez katastrofe, brez pisem, brez scen. Prav nič se ni čulo o tajni, prepovedani ljubezni, o kaki drugi, skrivni nesreči. Odšla je iz salona, uprav, ko so se gostje poslavljali in še le drugi dan so jo našli v vodi pri jezu. Njen mož ni pojmil in ne sorodniki, ne znanci, — nihče . . .
Ali da, da . . . Nekatere mlade, lepe žene malko priletnih debelušnih, bogatih gospodov so razumele . . .
Ali molčale so.
Molčale so, kakor mrtve, gluhe stene njihovih spalnic, ob katere se je zaganjal neskončen, tih, brezglasen stud, molčale so, kakor zrak v katerega so dihale svoj neizmerni, potuhnjeni gnjus . . .
Molčale so, oblačile se v svilo in vesile na se zlato in dragotinje, zakaj voda je globoka in smrt tako strašna!

Misterij žene, Zofka Kveder

https://www.facebook.com/photo/?fbid=10161861842902438&set=a.167111367437

Loading comments...