(Za SLO podnapise klikni CC) Oni so resnični (game THEY LIVE) Distopija

Od otroških računalniških igric do digitalne resničnosti - največja prevara sodobnega sveta?
V zadnjih desetletjih smo priča neverjetnemu prehodu iz analognega v digitalni svet, pri katerem je digitalizacija postala temeljna os novih generacij. Otroci, ki so odraščali z videoigrami, so vstopili v odraslost z močno vpetostjo v digitalno realnost. Danes pa se zdi, da svet vse bolj sprejema digitalne dobrine, ne le kot orodje, temveč kot dejansko realnost. Vlade sprejemajo digitalne valute, umetna inteligenca oblikuje odločitve, podatki postajajo ključna dobrina, digitalni svet pa se staplja s fizičnim na način, ki je bil še pred desetletjem nepredstavljiv. V tem kontekstu se pojavlja ključno vprašanje: ali je možna večja prevara kot ta, da ljudje začnejo sprejemati digitalno fikcijo kot objektivno resničnost?
Začetki digitalizacije kot časa zabave segajo v obdobje prvih videoiger, ki so igralcem omogočale pobeg v virtualne svetove. S tem se je postopoma oblikoval koncept alternativne realnosti, ki je s prihodom interneta in razvojem tehnologije postajal vse bolj prepričljiv. Danes otroci ne le igrajo igre, ampak se v njih tudi socializirajo, učijo in celo služijo denar. Ko vlade in korporacije uvajajo digitalne dobrine, kot so kriptovalute, NFT-ji, digitalni identitetni sistemi in umetna inteligenca kot odločevalni dejavnik, se pričnemo vpraševati, ali je digitalni svet še vedno le dopolnilo realnosti ali pa je postal njen nadomestek. Digitalni denar nadomešča fizični, digitalni dokazi nadomeščajo papirne dokumente, algoritmi nadomeščajo človeške odločitve. Takšen razvoj postavlja temelje vprašanju, ali je človeštvo na robu sprejetja simulirane resničnosti kot edine resničnosti.
Ena največjih nevarnosti digitalizacije je njena sposobnost ustvarjanja popolnoma nadzorovanega sveta, v katerem so vsi vidiki življenja zapisani v podatkovnih zbirkah in podvrženi analizi umetne inteligence. Ko se podatki, digitalni denar in celo pravne transakcije odvijajo izključno v digitalni obliki, je možen in celo zagotovljen popoln nadzor nad posameznikom v vseh pogledih njegovega življenja brez izrecne privolitve ali predhodnega pojasnila o posledicah take privolitve. Digitalne dobrine, ki so nekoč predstavljale zgolj orodje za izboljšanje življenja, danes postajajo orodje kontrole, kjer se z digitalnimi sredstvi lahko brišejo identitete, zamrznejo sredstva in omeji svoboda. Ob tem se zastavlja ključno vprašanje: Če digitalni svet ni več zgolj orodje, temveč postane edini sprejeti svet, ali smo priča največji prevari sodobnega človeštva? Digitalizacija je lahko koristna in nujna, a brez kritičnega razmisleka tvegamo, da se izgubi meja med realnostjo in fikcijo, kar lahko privede do popolne manipulacije nad posamezniki in družbo kot celoto.
Digitalna realnost postaja vse bolj prepričljiva in vseobsegajoča. Vlade in korporacije uvajajo digitalna sredstva kot temelj prihodnje ekonomije in družbene organizacije, pri tem pa se poraja vprašanje, ali bo ta svet resnično prinesel več svobode ali pa bo postal orodje za večjo kontrolo in nadzor. Digitalizacija ni sama po sebi problematična, toda ko posameznik izgubi sposobnost razločevanja med realnostjo in virtualno iluzijo, se pojavi nevarnost manipulacije. Morda je ravno sprejemanje digitalne fikcije kot absolutne resničnosti največja prevara, ki se odvija pred našimi očmi.